sobota, 01. december 2012

Vaski lepotilni saloni

Ze malce vec kot mesec dni sem tukaj v Indiji. Cas je, da grem k pedikerju. Vednmo sem govorila, da moram zasluziti toliko, da bom lahko sla vsak mesec k frizerju in pedikerju. Glede na mojo zdajsnjo pricesko  je financna postavka za frizerja zanemarljiva (verjetno na zalost moje Mis), za pedikerja pa placam v Sloveniji nekaj cez 30 evrov. Imam svinjsko obcutljive noge, pa tudi ogabna trda koza mi raste tako hitro, kot bi bila placana za to. V Indiji imam zelo slabe izkusnje s pedikerji, saj se mi je ze veckrat zgodilo, da sem po njihovih posegih morala jemati antibiotike. So zelo agresivni, orodje za pedikuro pa je tako, kot da bi delali v mucilnici in ne beauty parlourju, kot imenujejo prostor, kjer delajo frizerji, manikerji in pedikerji. Skratka, vsi so lepotilni saloni. Ko me je Maria pred leti prvic peljala k vaskemu pedikerju, so me posadili na klopco, potem pa se pol ure ni zgodilo nic. Pedikerke pa so letale sem in tja, bile so tri, stranka pa sem bila samo jaz. Koncno sem ugotovila, kam hodijo in zakaj. Zadaj, za hiso so zakurile ogenj, nanj postavile posodo z mrzlo vodo in jo pogrele, da bom lahko namocila noge. Potem pa sem dve leti hodila h Glenni, frizerki, poedikerki in manikerki, vse v enem kosu. Bila je Mariina frizerka in uradovala je doma, v spalnici. Vcasih je bila v sluzbi, potem pa se je zarocila (starsi so ji izbrali moza) in zarocenec je zelel, da pusti sluzbo. In seveda ga je ubogala. Glenine usluge so bile se kar, zdaj sem se ze naucila, katera orodja ji dovolim uporabljati pri pedikuri, katera pa ne. Pa tudi za silo me je ostrigla. Njene storitve pa so bile izjemno poceni. Zdaj pa se je porocila (na njeni ohceti je bilo okoli 500 svatov in ni mogla razumeti, zakaj jaz ne bom iz Evrope prisla na njeno poroko!) in se seveda odselila k mozu, ki pa je tako ali tako na ladji in ga bo videla v celem letu dvakrat po mesec dni. Maria pravi, da je to cisto normalno, da je tako pac gojansko zivljenje. Obcasno sicer pride porihtat svoje stranke, Maria pa si je zacela tistih 10 sivih las barvati doma. Vlogo je prevzela Livnell, ki namaka krtacko od maskare v barvo in jo nanasa na Mariine sivcke. To pocneta kar pogosto, enkrat na deset dni.
Zaradi tega, ker sem ostala brez "pedikerke" sem se odlocila, da grem v Colvo, bliznje mestece,  v "prestizni" beauty parlour, imenovan Neomi, po hcerki lastnice. Lastnica je ena stara gospa, Maria pravi, da izgleda kot moski, no meni se ni zdela cisto tako, njena hci pa glavna atrakcija salona, v smislu strizenja, seveda. Na ceniku je navadno strizenje, ki stane 300 rupij, ce pa te pod skarje dobi "vrhunski stilist Mario" (tako pise v ceniku) pa je strizenje 600 rupij. Za zvezdo salona, Naomi, pa je treba odsteti 800 rupij za strizenje. Tako je to...
Tam je zaposlenih mali miljon ljudi, ki na klopi v salonu cakajo na stranke. Tu ni nobenega cakanja, vse gre kot po tekocem trkau! Prides, poves kaj bi rad, ta stara pomigne in ze sta pri tebi dva, ki te bosta obdelala. Da ne bi sedela v prazno, sem si privoscila oboje, pedikuro in manikuro. Lavita, tako je bilo ime moji manikerki, me je vprasala, kakse usluge zelim. Ko sem ji povedala, mi je po ogledu mojih nog predlagala "heeling pedicure", ker je ugotovila, da imam na podplatih na palcu precej trde koze. Rekla sem, da naj mi jo ocistijo z britvico, kar mi naredi tudi moja Stefka v Ljubljani. In kaj sploh je heeling pedicure? Razlozila mi je, da je to posebna maza, s katero namazejo podplate, potem pa zlahka odstranijo trdo kozo. Pristala sem, ko pa mi je povedala ceno, 1000 rupij, pa sem kar pobuljila. A je nora!? 1000 rupij za pedikuro, pa se 300 za manikuro, pa se 100 za napitnino, to je vendar cetrtina mesecne place natakarja ali hisne pomocnice! Sem ze skoraj rekla ni sans, pa sem se spomnila, kako sem spala v sobi s stenicami in kako sem se takrat ovedla, da si tezko kaj privoscim. V hipu sem si premislila in potrdila narocilo. Pred noge se mi je usedel mlad fant, ki me bo spedikiral, Lavita pa se je lotila mojih rok.  Da skrajsam - naredila sem dobro odlocitev. Tista krema je res "cudezna", mladenic me je namazal z njo (bilo je tudi strasno profesionalno, se mi zdi, da je bila to Lorealova zadeva), mi noge ovil v prozorno folijo, ta stara sefica je prisla pogledat (drugace sedi za majhno mizico in kasira, pred sabo pa ima ekran, kjer ji kamere kazejo vse prostore salona) in strokovno ugotovila, da je OK. Tista cudezna jeba je po pol ure tako zmehcala vso trdo kozo, da jo je mladenic samo postrgal z mojih nog in imela sem nogice kot dojenckovo ritka. Res noro, moram naso Stefko vprasati, ce je ze slilsala kdaj za to. Se bom prisla k Naomi. Pocutila sem se kot gospa in ce pogledam, da sem za vse placala okoli 20 evrov tudi ni taka rec.

Danes sem na plazi intervjujala Renuko, o kateri bom napisala clanek za Jano. Pred leti sem del njene zgodbe objavila tudi v Magu, vendar jo zdaj poznam veliko bolje in zgodba bo, upam, socna. Cisto posteno sem ji povedala, kaj bom napisala. Da poleg tekstila prodaja tudi svojo zivljenjsko zgodbo. In da zaradi tega prezivi. Strinjala se je z menoj. Potem pa mi je z veseljem pozirala, da sem jo fotografirala. Mateja moja, meni se res inako stori, ko moram to delati sama!!!!!

Jutri grem v Margao, (Malgo, ja? tako pa se po konkanijsko vprasa, ce gres v Margao), upam, da si bom koncno uspela kupiti celado (Danica, vsakic, ko se usedem na motor se mi prikazes, ce pa imam sreco, se peljem se mimo Danika residence!)

Zdajle se vprasam, pa kdo hudica bo hotel brati nakladanje o trdi kozi, fuuuuuuj! Nic takega se mi ne dogaja, kaj zivljenje briga, ce jaz pisem blog in bi hotela, da je zanimiv. Ampak ni vsak dan teater, ceprav sem jaz igralka. Tako ali drugace. Igram glavno vlogo v filmu z naslovom Moje zivljenje. Vceraj na plazi je k meni pristopil zelo simpaticen gospod, Francoz in malo sva se pogovarjala. Bil je tudi ze v Sloveniji. Ocitno je v Indiji sam. Danes sem ga tudi videla pri Camilsonu, pa nisem dala nobenega "znaka". Ko je odhajal, je bil zelo presenecen, da me vidi. Zanimalo ga je, kdaj sem prisla, da me ze prej ni opazil. Kaj pa je on vedel, da sem se malo potuhnila. Srecala sem ga tudi na poti domov.. Ze ko sem ga zagledala sem se vprasala, ali naj se ustavim in ga povprasam, ce ga zapeljem do vasi. Pa se kar nisem odlocila, peljala sem mimo in samo dvignila roko v pozdrav. Gospod mi je sicer simpaticen, morda kaksno leto starejsi od mene. Ampak.....energije pa nima taprave. Se mi zdi kot en starec. Ali pa sem starka jaz in vidim v njem samo svoj odsev. Vilci moj, ti zagoptovo poznas odgovor. Vili, spravi se no k racunalniku in mi kaj napisi, prosim.

Berem tudi, kaj se dogaja v Sloveniji. Upam, da stvari ne bodo sle cez rob. Drugace pa se mi zdi prav, da so Slovenci rekli DOST JE! Morda smo cakali predolgo casa. Melita mi je v emailu napisala, da se bom morda vrnila v drugacno drzavo. Upam, da v boljso. Drzite se! Ali ze kaj pogresam Slovenijo? Naka. (Spet po konkanijsko, vi pa uganite, kaj to pomeni!)

Ni komentarjev:

Objavite komentar