Danes se nisem namenila pisati o svoji namestitvi. To je samo mimogrede.
Dan je bil poln in precej deloven, cisto nic dopustniski. Ze zarana sem oprala svoje perilo, na polavtomatskem pralnem stroju. Ta pralni stroj stoji zunaj hise in sploh ni nekaj takega, kar mi poznamo kot pralni stroj. Vanj moras natociti vodo, na roko, pa dodati prasek, voda je seveda mrzla, potem pa ga zazenes, da menca perilo kakih petnajst minut. Nato je treba vodo izpustiti in perilo izpirati. Vsakic seveda je treba vodo natociti rocno. No, ne cisto rocno, tam je neka cev, ki je nataknjena na pipo. Po treh splakovanjih je perilo kao cisto, nato ga ruknem v centrifugo, ki je del pralnega stroja in to je to. Samo se obesim, suho pa je tako rekoc takoj.
Pri jutranjem caju sva se z Naso pogovarjali o psih. Ta stara dva psa sta cisto zgonjena in oba ranjena. Blackie ima na vratu globok pasji ugriz, Brownie pa na jajckih. Ima tako velika, da jih kar po tleh vlece, skorajda dobesedno, revcek. Pa eno veliko luknjo ima na njih, verjetno tudi pasji ugriz. Ja, tako je to, ko se indijski psi zenijo. Kar nekaj dni sta bila odsotna, domov sta se komaj privlekla. Maria je rekla, da bo sla kupit neko mazo, da ju bo pozdravila. "Ves, vedno prideta taka, kadar letata za puncami." Odgovorila sem ji, da je to verjetno samo dvakrat letno. "Ja, kako pa ves," je bil njen odgovor. "Ker se pasje punce zenijo dvakrat letno." Marija pa: "Kako pa onadva vesta, kdaj je to?" Jaz pa spet: "Ja, zavohata jih, kako bi drugace." To je bilo za Mario pravo razsvetljenje: "A da jim takrat disijo? Jaz pa sem se vedno sprasevala, kako vedo, kdaj je treba do punc. A da imajo tudi psice menstruacijo, joj, kdo bi si mislil...." Bila je cisto presenecena. Vedela pa je, da ima lahko psica mladice od razlicnih ocetov. Nato me je posteno nasmejala. Povedala mi je tole zgodbico: ko je bila noseca s svojim drugim otrokom, sinom Jesusllyem, je prisel na obisk njen moz. Zelo se je bala, da bi se enkrat zanosila (pazi, bila je ze noseca!) in je sla vprasat svojega zdravnika, kaj naj stori, da ne bi se enkrat zanosila. Zdravnik se je sladko zasmejal in ji povedal, da ne more zanositi, ce je ze noseca. Ko mi je pripovedovala to zgodbo, jo je se danes oblivala rahla rdecica.
Danes je bil tudi dan, ko sem pospravljala svojo sobo, vmes pa sem peljala se motr k mehaniku, ker mi je nekaj nagajal vzig. Mehanik je rekel, da lahko pridem ponj cez dve uri. Ta cas sem izrabila za posp;ravljanje, kot sem ze omenila. Danes naj bi prisli tudi neki mozni gostje, ki bi si ogledali sobe. Pa so bile samo napol pospravljene. Sem rekla Nasi, naj jih pospravi do konca. Ona pa ne, bo kar taksne pokazala, kaj pa ce jih ne vzamejo, a potem bo pa ona zastonj pospravljala. No, sem jo kar malo nagonila, da je sla in preoblekla postelje. Seveda, z mojo pomocjo. Ce je sama, jo kar glava zacne boleti, to ze poznamo.
Ko sva bili gotovi, sva se malo usedli na stopnice in klepetali. Dihala sem na skrge, ker se je delal peklensko vroc dan. Beseda je dala besedo in povedala mi je, da mora v teh dneh na nek politicni shod, ker bo kandidat za, mogoce vaski parlament, na shodu delil neke plasticne skrete. ?! Takojci mi je razlozila, da so to nekaksna plasticna stranisca, ki jih postavis ne vem na kaj, skratka, nekaj, kar bi imeli v stari hisi, ki ima se vedno stranisce na "strbunk" Pa ne taksno, kakrsna so nasa na strbunk, tukaj so drugacna, samo nekako ograjena z nekim kamenjem. Potem mi pride pa na misel vprasanje: "Maria, kaj pa naredite potem z drekom in scavnico iz teh stranisc na strbunk?" Ona pa me prav po skratovsko pogleda in rece: "Ja, prasici to pojedo!" Sem skoraj bruhnila od ogabe! Se zlasti, ker sem se spomnila, kako rada sem jedla svinjske klobasice. Zelodec se mi je res dvignil. Maria je takoj zacela zatrjevati, da nasa Koci ne je dreka, ker je mesanica z "angleskim" pujsom, ti pa cloveskih iztrebkov ne jedo. Potolazila me je tudi, da nikoli ne kupuje klobasic v Maria Hallu (v centru vasi, kjer je mesnica), ampak vedno kupi klobasice s prasicje farme, kjer so samo "angleski" prasici. Angleski prasici so po njenem vsi prasici, ki jih imamo v Evropi. Njihovi so res malo bolj podobni merjascem in tudi obnasajo se tako, saj zivijo prosto in pridejo k hisi samo takrat, ko jih poklicejo za hrano. Ampak meni ta razlaga ni zadostovala in klobasic ne bom jedla vec, ever! Se dobro, da druge svinjine tukaj nisem niti poskusila, pravzaprav mesa skorajda ne jem. Cel dan se mi je rahlo vzdigoval zelodec. Kako sem prej lepo zivela v nevednosti. In koliko stvari se ne vemo in mislim, da je prav, da jih ne. Ce bi vedeli cisto vse, bi se nam zmesalo, garantiram.
Na plazi se sploh nisem mogla ohladiti, kajti tudi morje ima okoli 33 stopinj, zunaj pa je bilo sigurno 40. Imela sem obcutek, kot da sem v Cateskih toplicah.
Slisim, da v Slovenijij snezi. Morda to ni najbolj slabo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar