Siva ni siva barva, ampak ime cloveka, pa tudi hindujskega boga. Tukaj samo nimam sicnikov in sumnikov. Danes je bil Siva pri Camilsonu, vabil je goste, naj pridejo k njemu na kuharski tecaj indijske hrane. Ko je prisel do mene, me je najprej vprasal od kod sem. Kot vsi tukaj. Zdolgocaseno sem mu odgovorila, da iz Slovenije, on pa: "O, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Pekre, Limbus, Kranjska Gora." Skoraj me je vrglo na rit! Ko sem ga vprasala, kako vse to ve, je nadaljeval: " Kranj, Kokra, Kokrica, Radio Kranj, Trzaska v Ljubljani, Nova Gorica." Zdaj sem bila ze nestrpna, sprasujem ga, od kod vse to ve. Ali je bil ze v Sloveniji. On pa kar nadaljuje: " Pridi v Ljubljano, vidi v Preseren, Ljubljana je lustno mesto, kot nic, lustno mesto." Verjetno je to nek verz, on pa si ga je zapomnil po svoje. Povedal mi je, da je imel goste iz Slovenije, ki so ga vse to naucili. Potem pa sem se spomnila tudi jaz, da sem za tega Sivo ze slisala. Ima strasanski posluh za jezike in nekaj stavkov spregovori skoraj v vseh evropskih jezikih. Dobra fora, saj vsi padamo na te domoljubne finte, on pa je odlicen trznik. Poleg kuharskih tecajev daje v najem kolesa in motorje, potem pa se skloni in potiho pove, da tudi masira, da pride na dom. Hkrati pa polozi tudi prst na usta, ces, tega se ne sme govoriti na glas. No, da vas ne bodo takoj obsle pregresne misli, ponuja obicajno ajurvedsko masazo za 600 rupij (malo manj kot 10 evrov), ampak masira pa 1 uro in 20 minut, ne samo eno uro. Po moje potiho govori o masazi zato, da ga ne bi nas Damodar, plazni ajurvedski maser, na gobec. Nas Damodar je namrec najbolj jezljiv tip, ki jih poznam .. Revez je gluh in nem, za vsako stvar, ki mu ni po volji, pa cisto popizdi. Zacne spuscati neke glasove, udarjati s pestjo v dlan (nekoga bo nalomil!) in nervozno hoditi. Non stop preverja tudi sosednjega plaznega maserja, ce mi ni slucajno "ukradel" kaksno stranko. Meni sta vsec oba, Damodar in sosednji plazni maser, oba imata poseben in fajn nacin masiranja. Pa bom cisto po pravici povedala, da se ne upam iti k sosedu, da me slucajno nas Damodar ne zaloti. Ne bi si rada nakopala njegove nekajmesecne jeze. Hodi pa skozi ograjo spegati k sosedu, ce pa ni ziher, da vidi kaksnega gosta iz Camilsona, zacne tudi skakati v luft, da bi bolje videl. Ker pa je majhen, ne vidi cez ograjo, ki loci obe gostilni, zato vcasih prosi kaksnega vecjega gosta, naj precekira, koga masira sosed. Nasa Ljuba je ze obcutila, kako je, ce je Damodar jezen. Vsak dan znova ji je pokazal, da je bila pri sosedu na masazi in da to ni dobro. Clovek ima kar slabo vest.... Zato je verjetno Siva sepetal o masazi.
Novica je tudi, da ima Damodar novo vespo! Cel Camilson jo je obcudoval, on pa je zrasel za pol metra. Saj je lahko, zanjo je placal 75.000 rupij, okoli 1.100 evrov, kar je tukaj pravo bogastvo. Ocitno mu masaze dobro nesej. Sicer pa so vsi ti ljudje res najboljsi trzniki. Zdaj ze vem, da vsem prodajajo svojo zivljenjsko zgodbo, ki je vedno dramaticna in marsikateri turist z veseljem donira 100 ali 200 evrov. Tudi jaz sem to pocela, zdaj pa ne vec. Vecini teh plaznih delavcev ni nic hudega.
V torek bo v Jani objavljen moj prvi clanek iz Indije. Res sem vesela, da je Berzelakova moja urednica, ona steka stvari in ve, da v zivljenju ni pomemben samo denar. Je pa zenska verjetno ta svoja spoznanja placala z bolecino. Kot mi vsi. Hvala Bogu, da jo imamo, Melito namrec. Velikjo dobrega naredi za ljudi s tem, ko objavi tovrstne clanke. Seveda ne mislim samo svojih.
Pri Camilsonu se pocasi zbiramo tisti, ki prihajamo za vec casa. Tu sta ze Peter in Erika, nemski zakonski par, miren, tih in prijazen. Tu sta "posvojiloa" psicko, ki sta ji dala ime Suna. Prav ganljivo je gledati, kako ju je Suna po pol leta vesela. To je kuza z najlepsimi ocmi, kar sem jih jaz videla v svojem zivljenju. Sicer ne vem, ce je cisto fajn, da imata posvojenega plaznega psa, letos je namrec pri nas kar nekaj psov, kar ni bila prej navada. Vcasih znajo biti moteci. No, do zdaj se niso in upam, da tudi ne bodo.
Danes sem cekirala, ce je razsvetljeni mojster Mooji morda v Indiji. Rada bi namrec sla na njegove satsange, ki so ponavadi v Tiruvannmalaiu, mestu v drzavi Tamil Nadu, kjer je tudi asram Sri Ramana Maharsija, razsvetljenega mojstra, ki je 50 let kontempliral. Tja me tudi vlece. Ampak za asram se je treba prijaviti tri mjesece pred obiskom. To pa je ze skoraj konec moje Indije. V Tamil Naduju je tudi Auroville, ki bi si ga rada ogledala, pa Pondicherry, poleg Rishikesa, prestolnica joge. Ampak, kot sem prebrala na internetu, mojstra Moojija ne bo v Indiji do konca januarja. Prijavila sem se na njegovo mailing listo, da me bodo obvescali, kje se "giblje", potem pa se bom odlocila. Toliko o tem, dragi Vili. Morda pa nam je namenjeno, da bomo njegove satsange obiskali skupaj.
Joj, pa se o Behigi moram kaj napisati. Behiga je prisla sem spet pred dnevi. "Poznam" jo ze tri leta, zadnji dve leti z njo tudi komuniciram. To je ena egipcanska gospa, ki zivi v Parizu. Je pa cista kopija Bette Davis v njenih starih letih. Behiga je stara, po moje, okoli 75 let. Na obrazu ima permanentni, zelo poudarjen, make up. Ima pa karizmo, da pades dol. Lansko leto mi je pripovedovala o svojih ljubimcih, kako so jo nosili po rokah. Zadnji, s katerim je bila dolgo pa ji je umrl in od takrat je sama. Zapustil ji je tudi nekaj denarja, tako, da lahko pride cez zimo v Indijo. Obnasa pa se kot prava diva. Na plazo pride z velikimi ocali in sirokih klobukom, stil moti samo, da ne kadi cigaret s spicem, ampak cisto obicajne cigarete. Njen prihod v Indijo je vedno zelo dramaticen - vse osebje jo pricaka, ona pa jim deli manjsa darilca. Res je kot filmska diva. Letos sem imela z njo ze "ordinacijo", saj mi je med jokom povedala, da sta se s prijateljico, ki je morda deset let mlajsa od nje, vcasih je morala biti prava poziralka moskih (ves, Alenka, Indijci so zanic ljubimci, tk, tk, pa je konec, cisto po zajcje. Take so njene izkusnje, ha, ha!) ze skregali. Ker hoce ena na to plazo, druga pa na drugo. Behiga mi je med jokom povedala, da je to zanjo prevec, saj njena prijateljica vendar ve, da je imela pred kratkim zivcni zlom in je bila 20 dni v bolnici, zdaj pa tako dela z njo. Poslusala sem jo, jo pobozala in bila empaticna do nje. Ko se je izjokala, je bila boljse.
Sem pa danes izvedela, da se je Behiga izselila od Camilsona. Stari skopuh, lastnik, ji ni hotel dati popusta na sobo, klojub temu, da ima namen ostati tri mesece. Zato je protestno odsla. Upam pa, da bo na naso plazo se prisla. Lastnik, stari Camilson je res en pohlepen star dedec. Povedala sem ze, da je dvignil cene za okoli 20 do 30 odstotkov. Meni se to kar pozna in premisljujem, da bi poskusila plazirati se kje drugje. Saj ni edini. Pri Anthysu, malo naprej imajo cudovito hrano, precej cenejso. No, bom videla, zaenkrat se kar vztrajam. Sem premisljevala, zakaj. Le zakaj - zato, ker se pocutim tukaj varno, vse mi je znano, nov prostor pa prinese nove ljudi, nove odnose in bogvedi, kaj se lahko zgodi. Hvala, moj um, res si moj sovraznik. Zdaj pa glavno vpradanje: kdo izbira (odloca Bog, jaz samo izbiram, to mi je tako vsec in zelo logicno)? Drugace pa je zdaj moja vsakodnevna mantra: zal mi je, oprosti mi, hvala ti, ljubim te. Ponavljam jo takrat, ko me obidejo slabe misli. Mogoce pa se zato tako radostno pocutim. Zdaj grem pa kupit vecerjo: pri Fridoli, najbolj umazani vaski gostilni imaj cudovitega piscanca, pecenega v tandooriju (nekaksna razlicica nasega zara, samo, da je pec zidana v globino in piscanec pecen brez mascobe, na nek nacin prilepljen na steno). Zraven pa cheese nan, nekaj takega kot debel capati s koscki sira. Njami.... Pa ne bom prevec, da me ne bo spet bolela jeba pod rebri.
Mejte se fajn do naslednjic. In se nekaj, tudi jaz se razveselim, ko mi kaj napisete. Vili moj dragi, saj so vici fajn, ampak jaz hlepim po tvoji besedi..... Objem vsem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar