Koncno je prisel tisti "jutri", ko sva se z Naso odpravli v Margao po nakupih. Nujno sem potrebovala celado in spalno srajco brez rokavov, ki je v Sloveniji nisem dobila, ker je ob mojem odhodu ze pritiskal mraz in izbirala sem lahko med zelo debelim in malo manj debelim fortirjem. Ce se spomnim na tiste "porhnate" spalne srajce, ki smo jih nosili vcasih, se mi non-stop tekoci potocek po hrbtu spremeni v slap! Tukaj je ze tako vroce, da je za znoret. Danes ponoci sem sem ob enih zjutraj "selila" v sobo s klimo, ker nisem mogla vec dihati. Se dobro, da je prosta, kako bom zivela, ko bodo vse "nase" sobe zasedene, pa ne vem. Se bom takrat ukvarjala s problemom. Se bom pa se ponoci hodila tusirat z mrzlo vodo. Od ventilatorja me pa ze tako ali tako vse boli, se najbolj vrat.
Maria pri kuhanju jutranjega caja. Ne slikaj, saj vidis, da je razmetano! Kot da je kdaj pospravljeno...
Naso sem po nekaj letih prepricevanja naucila posiljati sms-je. Zdaj pa ne zna nehati, zacne ze zjutraj...
No, kam sem spet zasla! Torej, celada. Ob jutranjem caju, ko delava nacrte za dan, me je Maria vprasala, ce vem, kje prodajajo celade v Margau. Zabodeno sem jo pogledala in odgovorila, da je ona tukaj doma, ne pa jaz. Seveda sem se potem takoj spomnila, da sta njeno podrocje hrana in obleke. To obvlada, ce pa slucajno potrebujemo kaj drugega, je kriza. Ampak se znajde. Takoj vzame telefon v roke in povprasuje prijatelje, kje je dolocena trgovina. Potem pa v Margau blodiva, ker tiste trgovine kot zakleto nikoli ne najdeva. Nasa pa si govori v brk: pa saj je Anton rekel, da mora biti tukaj nekje za tem hotelom. Pa je ni nikoli tam, kjer bi po njenem morala biti. Trgovina namrec. Zdaj ze vem, da se moram zanesti samo nase. Na plazi sem nasega Raymonda povprasala, kje naj kupim celado. Najbolj ga je zanimalo, kam grem, da jo bom potrebovala. "Ja, saj se vsak dan vozim po vasi, pa na plazo grem, pa v Margao," mu odgovorim, on pa v smeh, ker da za te voznje celade ne potrebujem. Potrebujem jo samo za avtocesto, tam je z zakonom predpisana, je bil njegov odgovor. "Kaj pa ce padem, glavo imam vendar samo eno," mu po evropsko osvescena odgovorim. Potem je sele padel v smeh! "Ce bos padla, bos pac padla! Bog je tisti, ki doloca, ali bos umrla ali prezivela, zato je brez veze, da nosis celado," je dodal. Ker pa sama vem, da si moram najprej sama pomagati, potem mi bo sele pomagal On, sem vztrajala, da naj mi vseeno pove, kje naj kupim to rec. "Ni problema, malo morje prodajalcev jih prodaja kar tam ob cesti, so se kar kvalitetne, ce pa hoces malo boljse, pojdi v trgovino," se je koncno vdal in mi razlozil, kje je trgovina.
Ne mores se slikati v spalni srajci, je trmarila Maria. Ti kar pritisni, saj ne vedo, da sem v "nocni obleki".
Po vratolomni in zivljenjsko nevarni voznji po bliznjem mestu, sva koncno nasli nekaj trgovin, kjer prodajajo celade. Tiste na cesti sem odpisala, ker so izgledale nekako "kartonasto". Hja, pa se je ze v prvi stacuni pojavil problem. Nema mlada prodajalka, ki od sebe ni dala nikakrsnega glasu, mi je po tem, ko sem ji razlozila, kaksno celado bi rada, prinesla nekaj cisto tetjega od mojih zelja. Ze na prvi pogled se je videlo, da mi tlaci v roke otrosko celado. Pa kam naj jo nataknem, hudica! sem se razjezila. In se takoj zacela opazovati, zlasti svoja custva, ki so nebrzdano planila na dan. Zdaj ze poznam ta vzorec: svinjska vrocina, potocki svica po mojem hrbtiscu, izlivajo se direktno v prostor pri trtici, Indijci mi prodajajo nebulozie in me ob tem trapasto gledajo. To je recept za dvig mojega glavnega zivca! Takrat se pocutim tako, da bi jih vse najraje na gobec! A sem idiot, a res ne razumes, kaksno celado rabim, a ne vidis, da imam trikrat vecjo glavo od tiste, ki naj bi sla v ponujeno mi celado. Mladenka mi pa samo topo odgovori: to je najvecja stevilka. Zelo hitro se "streznim" in pomirim. Ja, tu imam vecni problem. Za Indijce sem preprosto zenska - velikan! Pa naj gre za cevlje, celado ali pa kopalke. Saj ne, da ne bi bilo tukaj debelih Indijk. So, ampak so majhne in okrogle. Jaz pa sem velika in debela! Joj, joj, pa se tako veliko glavo imam. V trenutku sem spoznala absurdnost situacije in zacela sem se naglas smejati. Zahvalila sem se mladenki za njeno nemo prijaznost in z Mici sva se podali na nov lov za celado. No, v cetrti trgovini sva imeli sreco. Zdaj nisem vec pripovedovala, kaksne so zelje glede celade, zdaj sem izrekla samo stavek: imate celado moje velikosti, in s prstom sem pokazala na svojo "glavico". Mozakar v zadnji stacuni se je siroko zarezal ob mojem vprasanju, njegov "seveda, madam" pa se je izkazal za priblizno resnico. Zdaj sem lastnica celade. Pokazem vam sliko samo pod pogojem, da ne boste rjuli od smeha!
No, sliko ste videli ze prej, ker ne znam nastimati, da bi sla pod tekst, ampak se vedno velja obljuba, da ne popadate dol od smeha. Prosim. Nisem si sama "delala" moje glave. Smo pa Cevci znani po svoji "debeloglavosti" in seveda tudi pameti, da ne bo pomote. Za veliko pameti je treba imeti veliko glavo, a ne? Just joke...
Pri kupovanju spalne srajce (pa ne tiste, ki ste jo videli na sliki), se je zgodba o velikosti ponovila. Le da sem se zdaj ob tem zabavala in tudi malo zaplesala v trgovini. Prodajalke pa v smeh, Nasa pa je tako uzivala! Potem sva sli v nek "hotel", ki je prava beznica na badzi puri in coca colo. Badzi v tej beznici je nebesko dober in z Mici si ga vedno priosciva, ker je kupovanje v Margau tako zelo utrudljivo.
P. S. Na plazo pa se danes se ne bom pripeljala v celado. Kaj pa se mi lahko zgodi na tako kratki poti, Bog pazi name, pa se bozanskega vetra v laseh ne cutim, ce sem pokrita s tisto plastiko. Po pravici povem, se tudi bojim reakcije mojih tamkajsnjih znancev. Dani-ka, pa da me ne bos takoj ok(u)rcala! Bom pocakala se nekaj dni s to celado. Ampak zacela jo om nositi, obljubim. Ker glavo imam res samo eno, pa cetudi veliko in debelo. Je pa moja in zato jo imam rada.
Ni komentarjev:
Objavite komentar