Veronika, ki to v resnici ni

Ne vem, o cem smo se zadnjic pogovarjale, vem pa, da je beseda nansesla na to, katero je moje drugo ime. Sedelo nas je nekaj domacih zensk na pragu, takole proti veceru, komarji so nas veselo zrli (mene ze ne, ker se prej obilo naspricam, nase pa se tolcejo po nogah in sploh ne reagirajo na komarje), in smo cvekale. Puncam sem povedala, da imam samo eno ime in samo en priimek Ce je to pri nas navada, jih je zanimalo. Seveda, sem odgovorila, hkrati pa sem se morala popraviti, da je v danasjih casih vse bolj moderno, da imajo otroci po dva priimka in po moznosti se kaksno ime zraven. Potem pa sem bila delozna pravega razsvetljenja, ko so mi nase zenske povedale njihova prava imena. Mariina sestra, za katero sem vseskozi mislila, da je Veronika, je v resnici Erodiana. Iz tega je nastal vzdevek Eronik, sama pa je potem ta nadimek spremenila v Veronika. Saj se mi je vcasih zazdelo, da slisim nekaj kot Eronik, pa sem mislila, da pac ostale crke pozrejo. Ta Veronika je veliko bolj razumljiva za tujce, zato si rade nadevajo "razumljive" vzdevke.

Potem je tukaj nasa Connie, Mariina svakinja. Tudi ona ni Connie, ampak Concesao Menin! Tista Connie pa je cista turisticna varianta. Kot, da njihova portugalska imena niso dovolj "bela". Tu je namrec hudicevo pomembno, kaksno polt imas, temno ali svetlo. Ena najvecjih indijskih industrij je proizvodnja belila za kozo. Ne mores verjeti! Maria je neizmerno ponosna, ker je njena hci bolj svetla kot vse ostale deklice v druzini. Kar smeje se ji. Lazje jo bodo tudi porocili.

Nasa Mici, Maria, pa ima vzdevek Libra. Nihce, razen njenih gostov je ne klice Maria. Za vse je Libra ali Librata. Rodila se je namrec na nek Marijin praznik, imenovan Livrament Mother Mary, saj mi je razlozila, za kaksen praznik gre, pa je nisem cisto dobro razumela, zato ne bom prodajala zgodbe naprej. Prvo leto sem veckrat slisala, da je klicejo Librata, pa se je delala kar neumno, kot da se je to ne tice. Je veliko rajsi Maria. Zdaj se nic vec ne dela fino pred mano in se seveda oglasi tudi na "Libro". Tudi jaz jo vcasih poklicem tako, ker imam to v usesih.

Soseda Fatima ima tudi zanimiv nadimek. Vsi jo klicejo Popin, Marta pa je Ata. To se mi zdi se kar logicno. Drugace pa Nasa svojemu mlademi psu Gingiju izkazuje ljubezen tako, da zacne cviliti (Maria, ne pes) in hoditi proti njemu. Ko pride do njega, ga postavi na zadnje noge in zacne objemati. Ob tem mu v konkaniju izraza ljubezen tudi s tem, da ga ne ogovarja po imenu, ampak cvili: Zizola, Zizola, kar je njegov vzdevek. Kako pride od Gingija na Zizolo, pa ne vem.  Enkrat jo bom posnela, ker je pri tej predstavi vrhunska. Ko sem jo prvic slisala, kako ljubkuje psa in kaksne glasove spusca ob tem (ponavljam, Maria, ne pes), sem se skoraj polulala od smeha!

Tole sliko sem posnela z mojega balkona. Bilo je sredi dopoldneva, ura okoli enajstih,  nasi dve, Livnell in Maria, sta si prinesli stole kar na cesto in se lotili vsaka svojega dela. Livnell je "lupila" palmove liste, Nasa pa je, kot ponavadi, telefonirala. Ker je to resno delo, si je tudi ona prinesla stol. Da hci ne bo sama... Da pa se to dogaja kar sredi ceste pred hiso, pa ni tako pomembno. Saj ni zelo prometna, ce pa ze kdo pripelje mimo, seveda pazi, da ju ne povozi. Popolni carici, vam recem.