torek, 13. november 2012

Slepa kura najde - denar!

Jo mahnem takole po enournem popoldanskem dremezu na svoj vsakodnevni sprehod po plazi. No, vceraj sem spricala, ker sem se pocutila zelo slabo. Dan poprej je imela Maria obletnico poroke in to je edini osebni praznik, ki ga  praznuje. Naredila je bozansko vecerjo, jaz pa sem spekla torto, ki so jo ze vsi nestrpno pricakovali. Zvecer smo posedli k mizi ali pa po stengah, saj ni vazno, kje sedis,  in pozrtija se je pricela. Maria skuha vedno neizmerne kolicine hrane, kadar se kaj praznuje. Ampak potem je te hrane delezna cela ulica. Zdi se mi tudi pomembno, da ji povem, da je torta darilo in da lahko razpolaga z njo, kakor hoce. Ce tega ne recem, me hodi za vsak koscek sprasevati, ce ga lahko da naprej. Pa se razrezati jo moram, ker tega Maria preprosto ne zna. Nje se zdi velika umetnost, da narezem koscke. Si moras misliti!? Najbolj simpl stvar je zanjo umetnija. Morda sem pa zato tako rada tukaj, ker obozuje vse, kar naredim. Vse se ji zdi nekaj posebnega. Kaj bi sele bilo, ce bi v hiso dobila kaksno pravo gospodinjo, naso Dani-ko, na primer? Bolje, da ne, potem bi moja slava cisto zbledela.
 Pojedla, kaj pojedla, pozrla sem dva polna kroznika in se malo riza, ki sem ga obilno polila s piscancjim xacutijem. Riz je skuhan s cimetom, notri je se nekaj drugih zacimb, pa obilo masla. Piscancji xacuti pa so koscki piscanca v pikantni omaki, notri je tudi veliko kokosa. To je tako dobro, da polizes se prste na nogah, ne samo rokah! Nasi so to pridno zalivali s coca-colo, jaz pa z vodo. Nazrla sem se tako, da sem se komaj premikala. Odvlekla sem se spat, se prej pa sem si dala konjsko dozo inzulina. Seveda je moj telescek protestiral proti nasilju s hrano in proti jutru odgovoril z bolecino. Ful me je bolelo na desni strani pod rebrom, predvidevam, da se je oglasala slinavka, ali pa zolc. Bolecina cel dan ni popustila in seveda sem takoj uvedla dietno prehrano. Tako, da sem bila vceraj v opazovanju svoje bolecine. Nic ni bilo fajn, je pa minilo.
Torej, ker se danes pocutim dobro, sem jo mahnila na sprehod, kot sem omenila ze v zacetku danasnjega pisanja. Nastimam si muziko in jo sibnem po obali. Sonce je okoli pol pete popoldne blago in me ljubece boza. Hodim bosa, zelo sem pozorna na svoje obcutke, malo vadim vipasana hojo, opazujem svoje telo oz. njegove obcutke, vcasih pa me zanese muzika in prav naglas zapojem. Se dobro, da je plaza relativno prazna. Ne morem vam povedati, kaksni obcutki srece in zadovoljstva so me danes preplavljali. Nic me ni bolelo, nobenih skrbi, cista radost nad zivljenjem. Ko sem jo mahnila ze rikverc, zagledam, kako veter nosi bankovce po plazi! No, samo dva, ampak ta dva visoke vrednbosti - po 1000 rupij. Ustavim se in ju poberem. V roki imam 2000 rupij (okoli 30 evrov - za ta denar lahko zivim cel teden, ce sem skromna in ne castim vsevprek). Kaj z njimi? Ozrem se okoli in zagledam parkiran otroski vozicek, ob njem pa zlozeno en kup obleke. Druzina z dvema otrokoma pa v vodi. Zazdelo se mi je, da edino od tod lahko prihaja denar. Malomarno vrzene hlace, iz zepa lahko pade, pa veter in vse to. Grem v vodo in vprasam druzino (bili so tujci), ce je to morda njihov denar. Razlozim jim, kako ga je veter prenasal okoli in povem, da sklepam, da je prisel z njihovega konca. Ata mi odgovori, da to ni njihov denar, ker nimajo nobenega za jurja. Prav, potem pa je Bog ocitno meni namenil ta denar. Dalec okoli nas namrec ni bilo nikogar drugega. Celo pot nazaj premisljujem, kaj naj s tem denarjem. Naj peljem Mici on familijo na vecerjo? To se mi ne zdi cisto dobra ideja, saj imamo vsi polne riti. Naj wsi kaj kupim? Pocutim se kar nekako, kako naj recem, beseda "kriva" ni cisto prava. Na koncu sprehoda mi je v glavo sinila ideja, kaj bi bilo najboljse, da naredim s tem denarjem. Kot sem ze povedala, je Alfred, Mariin svak, v bolnici. Emi, Mariina sestra je ena zelo fejst in delovna zenska. Zdaj je v veliki financni stiski, ker bo morala placati bolnico in vsa zdravila za Alfeda. Njej bom dala ta denar. Prisel ji bo prav, mene pa ne bo zulil vec. To!!!!! Ko sem to stuhtala, sem bila se bolj zidane volje.

Koncno sem lastnica skuterja, prepisan se vedno ni, ker je po vikendu prisel divali, hindujski praznik. Spet so me hoteli prestaviti, pa je moja Mici vzela stvari v svoje roke. "Zelite prodati tale skuter ali ne? Ce ja, ga pripeljita v pol ure do moje hise, Alenka vam bo placala polovico kupnine, ostalo polovico pa boste dobili, ko bomo naredili prepis. Ce motorja ne pripeljete, bomo smatrali, da ga ne zelite prodati!" Takoj je ucinkovalo in ze cel pol ure sem imela motor. Se nic ne cudim Marii, da je sama uspesno "sezidala" bajto. Z delavci je morala biti kar gajstna. Predstavljajte si obicajne  majstrske nategune, pa se Indijce povrhu.

Skuter je bil sicer cisto brez kaplje bencina, ven so ga tako rekoc posrkali, tako da je morala Maria se v Margao, da mi je pripeljala eno flaso bencina. Zato pa je bil danes veter v mojih laseh. Dobesedno. Sploh ne morem povedati, kako je to dobro, gres lahko kamorkoli in kadarkoli. Takoj po plazi sem odbrzela na pokopalisce, da sem pozdravila nasega paia, Mariinega oceta, duso drago. Mici sem fehtala ze cel teden naj greva na pokopalisce, pa je vedno imela kup izgovorov. Jasno, saj vem, da se boji duhov in gre na pokopalisce le, kadar je tam masa in mali milijon ljudi.

V naslednjem blogu bom opisala nekaj modelov, ki so trenutno pri Camilsonu. Ful so zanimivi, o vsakem imam neko zgodbo, ki sem si jo sama izmislila. Z nekaterimi pa se pogovarjam in zgodbe niso izmisljene.

A Pahor pa je peljal scat Tuerka? No, saj je vseeno, nihce (po moje) od vseh treh kandidatov ni vreden pol lavorja hladne vode (lavor lahko zamenjate za kaksno bolj ustrezno besedo), jaz se je ne upam napisati, ker mi pisete, da nekateri prebirate moje bloge svojim otrokom za lahko noc. No, dalec smo dofurali....pisem pravljice za lahko noc.  Bi rajsi videla, da ne bi bilo tako, boljse bi bilo, ce bi pari moje bloge  brali pred  khm... saj veste cim. Tako pa se vedno stanujem na Celibatski ulici. Pa da vas ne slisim, kako bruhnete v smeh. To ni smesno, to je kruta realnost. Ki pa jo ocitno sama nocem spremeniti.  Ostanite zdravi, radostni in sexsy.


1 komentar:

  1. Kako so se stvari spremenile, v Evropi kriza, v Indiji pa denar kar s tal pobirajo ... Pa nikar preveč ne divjaj s svojim motorčkom. Srečno!

    OdgovoriIzbriši